»Ni osupljiv način sprejemanja kodeksa, niti ni osupljiv ritem postopka. Tempo, osupljiv je tempo!«
V naslednjih dneh se izteče rok (15. januar 2025) za podajanje predlogov in povratnih informacij na drugi osnutek Kodeksa prakse za splošno namenske modele umetne inteligence. Prvi osnutek Kodeksa je Evropska Komisija objavila novembra, drugega decembra, tretji osnutek, ki bo, skladno v predvideno časovnico, ki jo je pripravi Urad za UI, pa je pričakovan že sredi februarja 2025.
Časovnica je pomembna zlasti z vidika inkorporirane agilnosti in učinkovitosti postopka sprejemanja. Pričakovati je, da bo Kodeks prakse za splošno-namenske modele UI, ki ga je predvidel Akt o UI, v svoji končni različici pripravljen do plenarnega zasedanja maja 2025. Vsebinsko je njegovo sprejetje zaznamovano s kadenčnim začetkom veljavnost Akta o UI - po 2. avgustu 2025 namreč začnejo veljati pravila Akta za modele UI splošnega namena.
Na kratko o kodeksu
Idejo kodeksa prakse pojasnjuje že sam Akt o UI: »Kodeksi prakse bi morali biti osrednje orodje za pravilno izpolnjevanje obveznosti za ponudnike modelov UI za splošne namene. [ … ] Ponudniki bi morali imeti možnost, da se pri dokazovanju izpolnjevanja obveznosti oprejo na kodekse prakse.« Kodeks v tem smislu predstavlja »vodilni dokument za ponudnike splošno namenskih modelov umetne inteligence pri dokazovanju skladnosti z Aktom o umetni inteligenci skozi celoten življenjski cikel modelov.« [ 1]
Namen kodeksov je torej vsebinsko dvoslojen: prvič, olajšati pravilno izvajanje določb Akta o UI, in drugič, usmerjati prihodnji modelov UI za splošne namene na način, ki bo transparenten, varen in vreden zaupanja.
Ključni vidiki Kodeksa prakse za ponudnike modelov UI za splošne namene zatorej vključujejo podrobnosti o preglednosti in uveljavljanju pravil, povezanih z avtorskimi pravicami in umetno inteligenco, pa tudi taksonomijo sistemskih tveganj, metodologije ocene tveganja in ukrepe za njihovo ublažitev za ponudnike naprednih splošnih modelov UI, ki lahko predstavljajo sistemska tveganja. V tem smislu so bile zastavljene tudi 4 delovne skupine, in sicer za transparentnost (WG1), za oceno sistemskih tveganj (WG2), tehnično zmanjševanje sistemskih tveganj (WG3) in upravljanje zmanjševanja sistemskih tveganj (WG4).
Za namen preglednosti velja izpostaviti še nomotehnično pravilo, da v pravnem sistemu kodeksi praviloma ne veljajo za splošne in abstraktne pravne akte s pravno zavezujočo vsebino. Nasprotno. Praviloma gre za akte s prostovoljnim pristopom zavezancev, torej za dogovorno vsebino, ki pa ni deležna splošnega pravnega varstva. A ker je normodajalec v konkretnem primeru (pravilno) ocenil, da bi v imenu varovanja reda na področju modelov UI splošnega namena kazalo kodeksu dodeliti večjo težo, je Akt o UI tudi izrecno predvidel tudi možnost, da kodeks postane zavezujoč: »Komisija lahko z izvedbenim aktom odobri kodeks prakse in mu da splošno veljavnost v Uniji. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 98(2).« (6 odst. 56. čl. Akta o UI)
Predviden proces sprejemanja kodeksa prakse
Akt o UI je že sam predvidel pripravo ustreznih kodeksov prakse. Da bi zagotovil poenoteno in pravilno uporabo pravil, je zavezal Urad za UI, da spodbuja in olajšuje pripravo kodeksov na ravni EU (prim. čl. 56 Akta). Ob pomenu izpolnjevanja obveznosti iz 53. čl. (obveznosti, naložene ponudnikom modelov UI za splošne namene) in 55. čl. (obveznosti ponudnikov modelov UI za splošne namene s sistemskim tveganjem) je Akt izrecno izpostavil 4 elemente, ki jih mora zajeti kodeks, in sicer:
(a) določiti mora način posodabljanja informacij – upoštevajoč tržni in tehnološki razvoj;(b) vsebino, ki se uporablja za učenje, je potrebno predstaviti v ustreznem povzetku;(c) opredeliti mora sistemska tveganj na ravni EU, ter(d) predvideti ukrepe za obvladovanje sistemskih tveganj.
Sodelovanje pri pripravi kodeksov je Akt zastavil široko: naslavlja vse ponudnike modelov UI za splošne namene, pristojne nacionalne organe, pa tudi civilno družbo, industrijo, akademske kroge ter druge deležnike v verigi in neodvisne strokovnjake.
Urad za UI je tekom dosedanjih posvetovanj predvidel več modelov priprave. Vključil je tako pisne prispevke, ki jih je mogoče vložiti prek spletne platforme, ustne razprave, delavnice s ponudniki modelov UI splošnega namena, ter srečanja delovnih skupin (WG) z nacionalnimi eksperti, predstavniki držav, pa tudi inter-institucionalne delovne posvete (tako so, zgolj primeroma, 11. decembra 2024 predsedniki in podpredsedniki WGjev predstavili tekoče delo posamezne delovne skupine skupni delovni skupini IMCO-LIBE Evropskega parlamenta za izvajanje in uveljavljanje Akta o umetni inteligenci).
Tekom priprave WGji oblikujejo aktiven delovni dokument, t.i. »osnutek«, ki odraža poglede deležnikov, sodelujočih v delovnih skupinah in na delavnicah za ponudnike. Po podatkih Evropske Komisije tako oblikovano posvetovalno telo sestalja cca 1000 deležnikov, vključujoč predstavnike držav članic EU ter evropske in mednarodne opazovalce.
Prvi osnutek, ki ga je Komisija objavila novembra, so pripravili neodvisni strokovnjaki, ki jih je Urad za UI imenoval za predsednike in podpredsednike zgoraj naštetih štirih delovnih skupin. Temelji na posvetovanju z zainteresiranimi deležniki ter rezultatih delavnice, ki je združila ponudnike splošnih modelov UI. O vsebini prvega osnutka Kodeksa so nato razpravljale vse 4 delovne skupine, v okviru plenarnega zasedanja pa tudi zainteresirane strani, predstavniki držav članic EU ter mednarodni opazovalci. Udeleženci so imeli priložnost podati ustne povratne informacije, postavljati vprašanja predsedujočim ter odgovarjati na njihova vprašanja preko interaktivnih anket.
Vsebina drugega osnutka je torej plod opisanih posvetovanj in delavnic. Kot je razbrati iz uradnih dokumentov, je bilo preko spletne platforme vloženih 354 pisnih prispevkov; vsebinsko so bile upoštevane tudi povratne informacije ponudnikov modelov UI za splošni namen, kar sledi izrecni želji Komisije za oblikovanje »odpornega« (orig. »future-proof«) kodeksa.
Kot poroča poznavalec evropske politike Luca Bertuzzi, je drugi osnutek kodeksa prakse bistveno zožil zahtevo po zunanjem vrednotenju splošno namenskih modelov UI s sistemskim tveganjem pred lansiranjem na trg. Ponudniki modelov so to zahtevo ostro kritizirali, saj presega okvir določb Akta o UI. Po novih pravilih se zahteva za zunanje vrednotenje uporablja le v dveh primerih: (i) če ponudnik ne razpolaga z zadostno interno strokovno usposobljenostjo (kar je redko), ali (ii) če model vključuje neznana tveganja (kar je težko dokazati).
Druga sporna določba, ki je predlagala shemo predhodne avtorizacije prek Urada za UI, je v novem osnutku pojasnjena zgolj kot zahteva po preglednosti. Toda kot napoveduje Bertuzzi, je upravičeno pričakovati, da bodo ponudniki modelov verjetno težko sprejeli nove ukrepe za zagotavljanje skladnosti v nadaljnji uporabi, s katerimi bi prek licenčnih pogodb naslovili sistemska tveganja.
Tudi ukrepi za zagotavljanje skladnosti, povezani z avtorskimi pravicami, so bili v drugem osnutku kodeksa znatno omiljeni. Čeprav vključuje kazalnike za merljivost zavez, je drugi osnutek omilil besedilo, še posebej pri sporni določbi o skladnosti v nadaljnji uporabi. Nova različica prav tako priznava pomen kodeksa za nadaljnje uporabnike ter uvaja različne izjeme za mala in srednje velika podjetja.
Naslednji koraki
Poleg pisnih povratnih informacij, ki jih je mogoče poslati do 15. januarja 2025, so v prihodnjih tednih načrtovane tudi ustne razprave s predsedujočimi in podpredsedujočimi, skladno s predvidenim časovnim načrtom, ki ga je objavil Urad za UI.
Srečanja delovnih skupin (WG) bodo potekala tekom naslednjega tedna, in sicer:
• 13.1.2025: WG3 - Tehnično zmanjševanje sistemskih tveganj• 14.1.2025: WG1 - Preglednost• 15.1.2025: WG2 - Ocena tveganj za sistemska tveganja• 16.1.2025: WG4 - Upravljanje zmanjševanja sistemskih tveganj• 17.1. 2025: WG1 - Pravila o avtorskih pravicah
Delavnice s ponudniki modelov UI za splošni namen in predstavniki držav članic v usmerjevalni skupini Odbora za UI so načrtovane za tedna od 20. in 27. januarja dalje.
Tretji osnutek Kodeksa lahko pričakujemo v sredini februarja 2025.
***
[ 1] Akt o umetni inteligenci, Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828, UL L, 2024/1689, 12. 7. 2024, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L_202401689
[ 2] Evropska Komisija, Second Draft of the General-Purpose AI Code of Practice published, written by independent experts, 19.12.2024, https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/second-draft-general-purpose-ai-code-practice-published-written-independent-experts (20.12.2024)